Iz dnevnika 11. oktobra
Iz dnevnika 11. oktobra
Časopis z izidi županskih volitev po Sloveniji je danes izjemoma v zamudi. Ob pol osmih ga še ni. Pa ga počakajmo z branjem, ki mi je tudi zanimivejše, »Apostolskih del«, in sicer tam, kjer se Pavel zadnjič poslavlja od svojih Efežanov.
Časopis z izidi županskih volitev po Sloveniji je danes izjemoma v zamudi. Ob pol osmih ga še ni. Pa ga počakajmo z branjem, ki mi je tudi zanimivejše, »Apostolskih del«, in sicer tam, kjer se Pavel zadnjič poslavlja od svojih Efežanov. To je veličasten prizor množičnega jokanja in objemanja, ki pa se ne dogaja v Efezu. Gredoč s severa se Pavel ni hotel ustaviti v prestolnici province Azije, ker bi se tam preveč zadržal na nujnem potovanju v Jeruzalem, pa je tamkajšnje starešine (je beseda episkopos, ki jo zanje rabi, že pomenila škofe?) povabil k sebi v Milet. Do tega pristaniškega mesta je bilo kakih 150 kilometrov.
Ko to preberem (ob pohvalnem primerjanju z Gantarjevim prevodom), se pozabim pozanimati, ali je le prišel v hišo oni dolgčas, oni časopis, in sežem po zadnji »Družini«, da pridem do konca članku, ki mu snoči nisem utegnil priti. Tudi v tistem članku gre v bistvu za nekakšno poslavljanje ob neki stoletnici, za spominjanje na sodobnega slovenskega škofa,...
Ko to preberem (ob pohvalnem primerjanju z Gantarjevim prevodom), se pozabim pozanimati, ali je le prišel v hišo oni dolgčas, oni časopis, in sežem po zadnji »Družini«, da pridem do konca članku, ki mu snoči nisem utegnil priti. Tudi v tistem članku gre v bistvu za nekakšno poslavljanje ob neki stoletnici, za spominjanje na sodobnega slovenskega škofa,...