Naša mala Lucija bo novembra dopolnila štiri leta. Po meni je podedovala zgleden del trme, po možinji pa … Kako bi to poimenoval …? Občutek za božje? Poleg tega, da vestno širi duha ekumenizma in je nikakor ne moremo pripraviti do tega, da se ne bi križala po pravoslavno, se pravi: najprej desno, potem levo, je prevzela tudi pobudo za družinsko molitev. Drugi člani družine ji pri tem prav radi popuščamo, kar je seveda najprej pogojeno z našo lenobo, potem z že omenjeno trmo naše princese, ne nazadnje pa tudi zato, ker nas njeni »molitveni izbruhi« vedno zabavajo. Njeno petje, ploskanje in ples bi v zadrego spravili še tako navdušene karizmatike, njeno branje psalmov prav nič ne zaostaja za zamaknjenostjo redovnikov, kljub temu, da punco še zmeraj prištevamo med nepismene, rožni venec pa … Kljub temu da sicer že kar spodobno govori in izgovarja, zdravamarijo odžebra kot »profesionalka«! Žal vam na tem mestu ne morem postreči z zvočnim zapisom, se bom...