V na videz običajno mirno in spokojno jesen je letos na tretjo soboto in nedeljo v septembru nenadoma zarezala z vso svojo silovitostjo – voda. Saj ne, da obilnih padavin v tem obdobju leta ne bi bili navajeni. Vendar, ko reka zapusti svoje običajno korito, se v človeku prebudi strah pred uničujočo močjo narave. Tako je bilo tudi tokrat. In ne kje daleč od nas, kot smo to igro narave navajeni opazovati ob televizijskih sprejemnikih. Tokrat je ta silna moč narave zaplesala svoj uničojoči ples kar na dvoriščih naših hiš, domov, kmetij.

Ko so začele prihajati prve novice, da je bregove prestopila Vipava, pa Ljubljanica in Sava, je bilo še samo vprašanje časa, kdaj nas bo ta val narave potegnil v isti vrtinec. Končno je klonila tudi Krka in pokazala vso svojo moč. Vse se je odvijalo tako hitro, da se nismo zmogli niti organizirati. Prvi so priskočili na pomoč gasilci, pa enote civilne zaščite, slovenska vojska. Ko je bil prvi udarni val vode mimo, smo se povezali z župnijami,...