Marija Frančiška od peterih ran se je rodila v družini manjšega obrtnika, ki pa s svojim družbenim in gmotnim položajem nikoli ni bil zadovoljen, zato je k delu in garanju priganjal vso družino in se mu tudi otroci niso prav nič smilili. Oče je bil pravi grobijan, človek hitre jeze, mati pa potrpežljiva in pobožna žena, ki je vso grobost svojega moža jemala nase in, kolikor je mogla, branila otroke pred izkoriščanjem, ki so ga bili deležni. Zlasti še Marijo Frančiško, ki je, kljub temu da je bila bolehna in je večkrat bruhala kri, morala trdno delati. Bila pa je otrok velike pobožnosti, saj njeni življenjepisci pravijo, da je že pri štirih letih tako rada molila, da je ponoči več ur prebila v molitvi in »bila s svojim srcem pri Bogu«. Prvo obhajilo je sprejela že s sedmimi leti in bila odtlej skoraj vsak dan pri sveti maši, obhajilo pa je bilo njeno največje zadoščenje.

Oče jo je želel na silo poročiti z nekim bogatim mladeni...