Oddaje ljubljanske televizije, kjer sta nastopila mlada univerzitetna profesorja za družbene vede s temo o Komunističnem manifestu iz leta 1848, nisem videl. A zvedel sem, če sem zvedel prav, za bistveno: da sta se namreč oba strinjala o veličini novega, kar je Marx prinesel človeštvu s svojo ideologijo.

Človeka, ki mi je poročal o tem, sem vprašal, ali pri diskusiji ni bilo tudi tretjega sogovornika, ki bi bil do Marxa vsaj distanciran, če ne kritičen.

»Ne, bila sta dva istega naklonjenega odnosa do Marxa. Pač slog ljubljanske televizije in režima.«

Ob tem sem se spomnil predavanja, ki ga je imel v Ljubljani univerizitetni profesor, nekdanji krščanski socialist in pozneje režimsko usmerjen človek, zgodovinar dr. Bogo Grafenauer. Svoje strokovno argumentiranje je naslonil na marksizem.

Moj prijatelj, duhovni iskalec in oster liberalec, a nemarksist, mu je po predavanju rekel: »Gospod profesor, te teme ni bilo treba podpreti z marksizmom. Dovolj je...