Ob cerkvi sv. Jožefa na Poljanah in jezuitski rezidenci so leta 1925 zgradili prvi slovenski dom duhovnih vaj – po petinosemdesetih letih od blagoslovitve in po dobrih šesdesetih letih, ko ga je komunistična oblast skupaj s cerkvijo in z rezidenco patrom jezuitom odvzela, stavba, zgrajena po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, od letošnje jeseni spet služi prvotnemu namenu.

Prvih dvajset let je dom beležil izjemno statistiko, na leto se je v njem zvrstilo tudi več kot šeststo udeležencev duhovnih vaj – med drugim je leta 1927 tu opravljal tridnevne duhovne vaje nadškof Angelo Roncalli, poznejši papež Janez XXIII. Po drugi svetovni vojni je bilo pripravljanje duhovnih vaj sicer okrnjeno, a do leta 1948, ko je komunistična oblast zaprla šest jezuitov, ni povsem zamrlo. Po veliki noči leta 1949 so oblasti dom, rezidenco in cerkev sv. Jožefa zasegli, jezuite pa izgnali na grad Bogenšperk. V kaj so spremenili cerkev in rezidenco...