»Gospodov duh je nad menoj, kajti Gospod me je mazilil. Poslal me je, da oznanim blagovest ubogim« (Lk 4,18).

Te preproste, a močne besede so poročale o navzočnosti Boga v svetu pred mnogimi stoletji. V zgodovini človeštva so nagovarjale mnoge tudi za služenje ubogim bratom in sestram. Te iste besede – polne Duha – me še danes nagovarjajo, usmerjajo v bistvo krščanske vere. Ali sem z Gospodom? Kako me Gospod potrjuje in izziva s svojo Besedo? Kako oznanjam blagovest, veselo novico o odrešenju, svetu in vsakemu človeku, ki misli, da odrešenja ne potrebuje?

Oznanjam javno z besedo, včasih tudi z molkom, s tiho navzočnostjo. Zato je pomembno pričevanje za to besedo z veseljem. In prav tega veselja, ki prihaja iz globočine srca, nam velikokrat manjka. Zakaj? Ker smo zatopljeni v stvari in skrbi, da nam Duh ne more niti spregovoriti.

Na silvestrovo sem preživel nekaj časa v Centru za tujce, kjer so nastanjeni novodobni ubogi. Te ljudi brez...