Kralj umira – ars moriendi
Kralj umira – ars moriendi
Mednarodna koprodukcijska uprizoritev v SNG Drama
Pred skoraj pol stoletja je romunsko-francoski dramatik, predstavnik znamenite smeri gledališča absurda, Eugene Ionesco (1909–94), napisal enodejanko Le roi se meurt, Kralj umira, in o njej že takrat zapisal, da je to nekakšna priprava na smrt. Z njo se je srečal šestnajst let pred tem, pri 84 letih, kot eden Nesmrtnih (članov Francoske akademije).
Že naslov drame je silno pomenljiv, saj je zanj vzel glagol v povratni obliki, ki se rabi dokaj redko in zveni malo nenavadno tudi v francoskem izvirniku: Le roi se meurt – Kralj se umira. Ta povratnost nikakor ne pomeni kake samomorilnosti, ampak intenzivnost dogajanja in navzočnost samega subjekta v njem. Pomislimo samo na naše glagole s »se«. Smrt torej ni le pripetljaj, ampak dogajanje, kjer je človek še kako živo navzoč.
Ionesco postavi pred nas kralja...
Pred skoraj pol stoletja je romunsko-francoski dramatik, predstavnik znamenite smeri gledališča absurda, Eugene Ionesco (1909–94), napisal enodejanko Le roi se meurt, Kralj umira, in o njej že takrat zapisal, da je to nekakšna priprava na smrt. Z njo se je srečal šestnajst let pred tem, pri 84 letih, kot eden Nesmrtnih (članov Francoske akademije).
Že naslov drame je silno pomenljiv, saj je zanj vzel glagol v povratni obliki, ki se rabi dokaj redko in zveni malo nenavadno tudi v francoskem izvirniku: Le roi se meurt – Kralj se umira. Ta povratnost nikakor ne pomeni kake samomorilnosti, ampak intenzivnost dogajanja in navzočnost samega subjekta v njem. Pomislimo samo na naše glagole s »se«. Smrt torej ni le pripetljaj, ampak dogajanje, kjer je človek še kako živo navzoč.
Ionesco postavi pred nas kralja...