Stojnice in sveta maša
Ko sem prebiral pisma bralcev v prvi septembrski številki Družine, me je pisanje Petra Ženka spodbudilo, da napišem nekaj vrstic. V svojem prispevku je kot udeleženec tabora SLS v Pivki opozoril, da je bil med sveto mašo vrvež, da so ljudje hodili od stojnice do stojnice, se pogovarjali, kupovali, poskušali, pili kavo. Kot piše, so bile stojnice od odra, na katerem je bila maša, oddaljene le 50 korakov. Opozoril je na kulturni odnos vernih in nevernih do svete maše.

Menim, da bi moral organizator tabora SLS oziroma Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom poskrbeti, da med mašo ne bi bilo takega motečega dogajanja. To se lahko naredi zelo preprosto in za to ni potrebna pomoč od zgoraj, temveč le trezna misel. V času, ko je bila maša, pač kmečka tržnica ne bi obratovala in motenj bogoslužja ne bi bilo.

Velikokrat kristjani veliko razpravljamo o stvareh, ki jih je treba z zdravo pametjo takoj in praktično reševati, tako tud...