Duhovno življenje je napetost duha v telesu, pozornost za Boga, za druge in zase. Lenoba pa je odstop od tega, notranja ločitev in razbitost, brezvoljnost, nesposobnost polno živeti sedanji trenutek. Pozorni moramo biti do nasprotij, ki so v nas, in jih odpirati Božji milosti, da jih spremeni in poveže, nas pa ohrani v gibanju in notranjem upanju. Sicer se začnemo zatekati v nedejavni počitek in odklopimo tisto, kar nas ohranja žive v soočenju z vsakdanjimi izzivi.

Evangelij govori o dekletih, ki so imela olje za svoje svetilke, in tistih, ki so bile lene, da si ga niso priskrbele. Ko je prišlo povabilo na svatbo, so le-te morale ostati doma brez velikega srečanja. Lenoba ima veliko obrazov. Eden je strah pred ovirami, da se ne trudimo začenjati znova, zlasti, če smo doživeli neuspehe. Je mnogovrstno opravičevanje in primerjanje z drugimi, ki se prav tako ne trudijo in iščejo nadomestne krajše poti. Lenoba je nemarnost pri izpolnjevanju dolžnosti, pravil, je nered. Odpravim...