Pulherija je bila že kot otrok izjemno bistra, izobražena in odločna; to ji je bilo gotovo v veliko pomoč, ko je morala po smrti svojega očeta namesto mladoletnega brata prevzeti državniške posle. V mladosti je doživela marsikatero trdo preizkušnjo, od potresov, požarov, pouličnih bojev, do grdih spletk in zahrbtnih umorov. Materinsko je skrbela za vzgojo mlajšega brata in sester; brata, bodočega cesarja, je dala vzgojiti v državniških vedah in vojaških spretnostih ter ga učila vladarske vestnosti, odločnosti, pravičnosti in lepega nastopa, predvsem pa ga je prežela s pravim duhom krščanstva. Tudi za to, da bi se laže in scela posvetila vzgoji brata in sester ter državniškim poslom in skrbi za ljudstvo, se sama ni omožila in je naredila zaobljubo devištva, ki jo je dala vklesati v ploščo pri oltarju. Vse svoje delo in skrbi je vedno izročala v božje varstvo, pred vsemi pomembnejšimi posli in odločitvami je pri Bogu iskala razsvetljenja...