Da sodna veja slovenske oblasti ni brez žlahtne tradicije, dokazuje že Jurčičeva povest Kozlovska sodba v Višnji Gori, koder se je njega dni zgodilo, da je pogoltni kozel Lukeža Drnulje – Lisec mu je bilo ime – čez planke tako poželjivo gledal zeljne glave, ki so rasle v ograjenem vrtu Andraža Slamorezca, da se je njih lastnik hudo oškodovanega čutil in je vso stvar predal višnjanski sodniji …
Če ste brali Jurčiča, potem veste, kako se je zgodba končala. Višnjanski Salomon, Flere Krivostegno, je razsodil, da dobi kozel, ki se z zeljem resda ni mastil, a bi se rad, devet udarcev po svoji senci; njegov gospodar Drnulja pa, ki je kozla slabo privezal, naj ta tepež gleda z zavezanimi očmi.

Kdo je grešni kozel v samostojni Sloveniji, se po zaslugi izbranih slovenskih medijev prav dobro ve, in kako dolga je njegova senca, tudi. Zato ni bilo veliko takih, ki bi jih presenetila novica o obtožbi zoper nekdanjega premierja Janeza Janšo. Ker podpisana ne sodim v izbrani krog zaup...