Začetek novega šolskega in za tem akademskega leta je vsako leto priložnost za razmislek o tem, kje smo in kam nas šolska in akademska politika usmerjata. Na prvi pogled se zdi, da sedanja šolska politika ne želi v obstoječi sistem posegati na način, ki bi razvnemal strasti in delil duhove. To je dobro, a če bo tako tudi po tem, ko bomo dobili na mizo prve osnutke nove Bele knjige, ki se pripravlja, bomo šele videli. Bojim pa se, da bo Bela knjiga ostala pri nekaterih svojih izhodiščih iz preteklosti, ker so njeni ključni snovalci isti ljudje. In kje vidim problem?

Problem slovenskega šolstva je, da se ni izvil iz politično-ideološkega primeža in da se daje večji poudarek vprašanju, kako ohraniti šolstvo v tisti javni sferi, ki jo dirigira politika, in ne, kako postaviti šolstvo na izključno pedagoške temelje. Če bi želeli doseči tak premik, bi morali pristati na kritično analizo našega šolstva in na analizo učinkov, ki jih ima na udeležence. Takšna zahteva pa je za sloven...