Ali si smemo želeti, da bi bili priljubljeni? Prvo berilo (Sir 3,17–18.20.28–29) nam to svetuje, vendar s pomembnim pridržkom. Ne smemo si želeti biti priljubljeni za vsako ceno komur koli. Ne smemo si želeti biti priljubljeni pri hudobnih ljudeh. Ne samo smemo, ampak moramo pa si želeti biti priljubljeni »pri ljudeh, ki so Bogu po volji«. To ne pomeni, da si moramo želeti biti priljubljeni pri vseh vernih ljudeh, celo ne pri vseh pobožnih ljudeh. Kajti življenje nam rado pokaže bridko resnico, da se hudobija rada hitro vrine tudi v verno ali celo pobožno srce in da ta verni ali celo pobožni človek navadno tega na sebi ne opazi. Ne smemo pozabiti, da je to, da svoje grehe opazimo, spoznamo in jih obžalujemo, velika milost. Če te milosti nimamo, potem nas anonimna krivičnost lastne duše priganja, da se hvalimo, samega sebe častimo, se vsiljujemo kot zgled, marsikoga drugega pa z zlobo svojega srca ponižujemo in pred drugimi sramotimo.

Kje je merilo pa presojanje tega, kdo j...