Med rastline, ki me vsako poletje znova očarajo, sodijo tudi vzpenjavke. Ko sem brskala po stari vrtnarski literaturi, sem spoznala, da so bili rastlinam, ki hitijo proti soncu, zelo naklonjeni že naši predniki. Okrog leta 1900 so za »krašenje ograj in vrtnih hladnic« sadili dišeči grahor, vrtni slak, veliko kapucinko, vilec ali kobejo in japonski hmelj. Danes je izbor le za kanček bogatejši. Poleg naštetih spomladi sejemo kitajski fižol, korindo in rodohiton.

Novejšega datuma pa so vzpenjavke, ki jih prezimujemo kot posodovke. V zadnjem času sem preizkusila številne, a le redke obdržala več let.

Pa se vrnimo v letošnje poletje. Tokrat med sejanimi enoletnicami najbolj uživam ob korindi. Dva do tri metre visoka vzpenjavka izvira iz Bermudskega otočja in ima temu primerno eksotično strokovno ime Cardiospermum halicacabum. Spomladi sem bujnim sadikam namenila družbo okrasnih kopriv. Korita z vodno rezervo sem post...