Zakaj pravzaprav se ob velikem šmarnu kot na noben drug dan v letu zgane tisoče vernikov in roma v Marijina svetišča? Sodeč po odgovorih, ki smo jih še istega dne lahko videli na slovenskih televizijah, je to zaupanje v Marijino varstvo in pomoč; nekateri so prišli, ker je to družinska tradicija, le redki pa, da so izkoristili lep dan za izlet.

Kakršen že je bil namen, v škofijskih romarskih središčih so slišali besede slovenskih škofov. Govorili so o Marijinem življenju na zemlji, »po njej je Božji Sin stopil v človeško zgodovino kot naš brat, po njej je postal človek, iz nje si je privzel človeško telo, v njej, pod njenim srcem, je kot človek našel prvo zatočišče, prvo prebivališče na našem svetu – zato si Marija zasluži naziv 'evharistična žena'«, kot je dejal nadškof Anton Stres, in o Marijinem vnebovzetju, ko je »Bog zaradi smrti in vstajenja Jezusa Kristusa tudi njeno telo obvaroval pred trohnjenjem ali razpadanjem v...