Benedikt XVI. je na veliki šmaren dopoldne maševal v župnijski cerkvi sv. Tomaža (San Tommaso di Villanova), le malce oddaljeni od njegove letne rezidence Castel Gandolfo, v kateri preživlja vroče avgustovske dni. V govoru je poudaril, da je praznik Marijinega vnebovzetja »eden najpomembnejših praznikov v cerkvenem letu«. Spomnil je na razglasitev dogme, da je bila Devica Marija s telesom vzeta v nebesa (papež Pij XII. 1. novembra 1950); še posebej pa je opozoril, da nam ta dogma govori, kako sta Jezus in Marija že premagala smrt in uživata »nebeško blaženost v polnosti svojega bitja, na duši in telesu«. Dejal je, da »nebesa« ne pomenijo nekega natančno določenega kraja v vesolju, marveč božjo večnost, ki je že premagala smrt, kar je težko umljivo človekovim spoznavnim zmožnostim. Praznik Marijinega vnebovzetja je v Italiji, kjer mu pravijo tudi »ferragosto«, eden največjih praznikov, poimenovali so ga po »Feriae augusti«, privilegiju rimskega cesarja Avgusta, ki določa, da je ta da...