»Kaj načrtuješ za počitnice?«

»Albanijo!«

»Uf, kaj boš pa tam?!«

… Tja sem odšla z misijonsko skupino Pridi – skupino mladih, ki s petjem na ulicah zbira denar za tiste, ki pod besedo »kriza« NE razumejo: »moj otrok ne bo imel tako super šolske torbe, kot drugi«, »imamo le stanovanje, hiše si ne moremo privoščiti«, »ne moremo na toliko potovanj, imeti takšnih avtomobilov, dragih kremic, mpX predvajalnika, mobijev, kakor jih imajo sosedi, znanci, sorodniki idr.« Denar je bil namenjen za tiste, ki se borijo za golo preživetje ali pa za najosnovnejši življenjski standard. Poleg zbranega denarja smo jim odnesli »sami sebe« – svoj čas. Vodili smo oratorij za otroke, obiskovali bolne ter jim pomagali, kjer so nas pač potrebovali. Razdelili smo se v dve skupini in se podali: mi na sever v mesto Skader, druga skupina pa v osrčje, v Elbasan.

Albanija. Vroče! Temperatura je čez 40 °C. Naenkrat se mi šale o...