Železnice ni več, vendar še lahko potujemo po njej
Železnice ni več, vendar še lahko potujemo po njej
Ko v pregretem avtu po polžje lezemo po obalni cesti med Koprom in Izolo, kar malce nevoščljivo opazujemo kolesarje, ki z vetrom v laseh švigajo mimo nas. Pot zanje in za pešce, ki je stisnjena med cesto in morje, gre po trasi nekdanje železnice, ki je dobra tri desetletja povezovala Poreč in Trst. Drdranje vlakov je utihnilo 31. avgusta 1935, vendar njena trasa danes znova privablja popotnike, saj po njej pelje Parenzana – pot zdravja in prijateljstva.
Sredi 19. stoletja si je železnica hitro utrla pot čez ozemlje današnje Slovenije in leta 1857 dosegla Trst. Ta je zaradi sodobne prometne povezave doživel velik razcvet, železniška mreža pa se je nezadržno širila naprej. Leta 1876 so odprli strateško pomembno progo od Divače do Pulja, kjer je bil sedež avstro-ogrske vojne mornarice, in odsek od Kanfanarja do Rovinja. Enajst let pozneje pa so začeli voziti še vlaki na progi med Trstom in postajo Hrpelje-Kozi...
Sredi 19. stoletja si je železnica hitro utrla pot čez ozemlje današnje Slovenije in leta 1857 dosegla Trst. Ta je zaradi sodobne prometne povezave doživel velik razcvet, železniška mreža pa se je nezadržno širila naprej. Leta 1876 so odprli strateško pomembno progo od Divače do Pulja, kjer je bil sedež avstro-ogrske vojne mornarice, in odsek od Kanfanarja do Rovinja. Enajst let pozneje pa so začeli voziti še vlaki na progi med Trstom in postajo Hrpelje-Kozi...