»Napiši to, kar smo,« reče žena 'glavi (!) družine', ko se končno lotim pisanja prispevka za Družino. Hja, lažje reči, kot storiti. Podobno kot današnje postavljanje šotora. Popoldne smo se odpravili na bližnji hrib, da bi preizkusili našo novo pridobitev. Nič lažjega, sem si mislil, šotor za štiri osebe bomo postavili prej kot v pol ure. A ravno takrat je začelo sunkovito pihati, otroka pa sta se iz minute v minuto bolj držala najinih nog ali pa se plazila po platnu šotora. Ko je že kazalo, da nama bo uspelo, je sunek vetra v trenutku vse podrl. Ga bomo pač prvič postavili, ko bo šlo zares. Naše prve počitnice pod šotorom ... Zdaj bomo lahko tudi skupaj konkretno živeli najin poročni evangelij izpred štirih let, ki govori o skrbi in strahu. Izbrala sva ga, ko sva kolesarila po Nemčiji in res živela kot ptice pod nebom ali lilije na polju. V vsakdanje življenje se hitro prikradejo drugačni vzorci in oblike.

Kaj naj napišem o...