S skupino učiteljev smo se pogovarjali o umetnosti sobivanja, o naših medsebojnih odnosih. Ena od udeleženk je to popisala neizmerno lepo: Odnos je most, vsak gradi svojo polovico mostu, vsak je odgovoren za svojo polovico. Vsak od obeh graditeljev mostu je stoodstotno odgovoren za svojo polovico mostu. Obe polovici se morata potem lepo stikati. Samo tako je most uporaben kot most, po katerem lahko prideš na drugo stran reke. Prepiri, nesoglasja, brezobzirnost in podobno pa lahko delujejo kot bomba in ga porušijo. Gradbeni material pri graditvi mostu pa so spoštovanje, pogovor, opogumljanje, poslušanje, spodbujanje, zaupanje, povezovalne navade in seveda še marsikaj, kar tukaj ni našteto.

Zelo lepa se mi je zdela ta primerjava človeškega odnosa z mostom. V vseh naših življenjskih položajih se vedno znova izkaže kot resnična. Na misel mi prihaja, kako zelo nam je takšen most še prav posebno dobrodošel v bolezni ali pa ob kakšni...