V krščanskih skupnostih ostaja jedro iz nekaterih družin, ki čutijo globljo pripadnost, na splošno pa generacije mladih opuščajo nedeljsko mašo in se oddaljujejo od življenja Cerkve. Iščejo neke oblike poglobitve in včasih tudi molijo, vendar vera ne seže v njihovo življenje. Prav tako se srečujemo z mladimi, ki hodijo k maši, so povezani z župnijskim življenjem, vendar nimajo vere. Vse to kaže, da je odnos med mladimi in vero težak, zapleten in zahteven. Je pa zelo pomemben, saj je odločilen za prihodnost krščanstva v Evropi in zahodni civilizaciji. V njej je namreč nastopila nova kulturna, miselna in čustvena podoba človeka in človeštva, ki se razlikuje od pojmov in načina mišljenja v krščanstvu, ki so se izoblikovali zlasti v 4. in 5. stoletju.

Velika prelomnica je bila mladinska revolucija leta 1968, ki je presekala z dotedanjimi miselnimi sistemi, ideologijami, močnim razumom in avtoritetami. V ospredje je stopil človek, njegova telesnost, užitki, sanje in avtonomija....