Gorništvo, plezanje, trekingi in turizem v visokih gorah privlačijo vedno več ljudi. Višinska bolezen je posledica hitrega in neprilagojenega vzpona na višino. Izraz zajema bolezni, ki se pojavijo zaradi vzpona nad 2500 m in vplivajo na možgane in pljuča. Ločimo akutno višinsko bolezen ter višinski pljučni in možganski edem.

Najpogostejša je akutna višinska bolezen, ki prizadene več kot polovico visokogorskih pohodnikov. Začne se z glavobolom, pridružijo pa se lahko še izguba teka, slabost, bruhanje, utrujenost, vrtoglavica, razdražljivost in nespečnost. Če ne ukrepamo takoj, se lahko razvijejo resne in smrtno nevarne težave z možganskim (zmedenost, nesposobnost presojanja, hud glavobol, neusklajeni gibi, nenavadno vedenje) ali pljučnim edemom (težko dihanje v mirovanju, rožnat izpljunek, tiščanje v prsih). Ob sumu na akutno višinsko bolezen je nujen spust na nižjo nadmorsko višino, kjer so se težave prvič pojavile. Vzpon lahko nadal...