Po razcvetu in načelnem zmagoslavju slovenščine v samostojni slovenski državi se človek ne more in ne more načuditi vztrajnosti, s katero se v slovenski javnosti ponavljajo trditve posameznikov in skupin o nezadostnosti, neustreznosti in sploh neuporabnosti slovenščine na posameznih področjih javnega sporazumevanja. Potem ko v jugoslovanskih časih »ni bila dobra« za sporazumevanje v armadi, je znani slovenski publicist pred kakšnimi petnajstimi leti razglasil, da tudi «za biznis ni dobra«, po letu 2000 je «čedalje manj dobra« na univerzi in pri znanstvenih objavah (zato so objave slovenskih znanstvenikov v slovenščini ne glede na vsebinsko kakovost slabše točkovane kakor objave v angleščini), pred dobrim letom pa je bila za neuporabno razglašena še v časnikarstvu: nekaj mesecev po izidu romana Čefurji raus jo je kot Dnevnikov kolumnist «diskvalificiral« sam Goran Vojnović. Ker mojega ugovora za rubriko Pisma bralcev urednik Dnevnika takrat ni hotel objaviti in ker ugotavljam, da je še aktualen, ga objavljam tu: