Naši osebni in skupni grehi so vedno trn na Kristusovem telesu, ki je Cerkev. Močno hromijo duhovno moč občestva, katerega člani smo vsi krščeni. Bog vso zgodovino kliče svoje ljudstvo k spreobrnjenju. Po mnogih dogodkih in ljudeh se je Bog razodeval kot Oče svojega ljudstva, ki kliče vse, tudi tiste, ki so skrenili s poti. V tem klicanju je potrpežljiv in neskončno prizanesljiv. Mnogi spoznajo zgrešeno pot in se povrnejo. Nekateri skrenejo s poti večkrat, a Gospod nikdar ne reče ne. Ljudje pa ravnamo drugače. Ob vnovičnih padcih svojih bratov ravnamo kot strogi sodniki in o tem razmišljamo zgolj človeško. Nismo sposobni gledati in ravnati kot kristjani, kot nam razodeva danes starozavezno poročilo iz Mojzesove knjige. Človek je sposoben posnemati Božje usmiljenje, če nenehno kliče Božji blagoslov in milost. Jezus sam nas uči, da se pogosto obračajmo k Očetu z njegovimi besedami očenaša. Brez vztrajne molitve nimamo moči za krščansko življenje, za odpuščanje in preseganje zgolj člov...