Pantaleonu je mati prezgodaj umrla, da bi lahko poskrbela za njegovo versko vzgojo, zato v mladosti ni bil krščen. Že kot mladeniča so ga zanimale stvari, ki so bile povezane z zdravljenjem. Sam se je izobrazil v zdravilstvu, kasneje pa ga je oče zaupal v uk slovečemu zdravniku Evfrozinu. Kot osebni cesarjev zdravnik je prišel na dvor cesarja Maksimijana, kjer je hitro izgubil še tisto malo vere, ki mu jo je vcepila mati, in je nekaj časa tudi sam častil poganske bogove. Nekoč pa je v ubožnici spoznal svetniškega duhovnika Hermolaja, ki se je tam skrival pred preganjalci. Ta mu je govoril o Kristusu Odrešeniku, ki je prišel zdravit naše dušne rane, a je ozdravljal tudi telesne bolezni in celo obujal mrtve. Nedolgo zatem je Pantaleon videl dečka, kako ga je pičila kača in je umrl. Pri tem je sam pri sebi vzdihnil h Kristusu, naj ga oživi, pa bo spet veroval vanj. Deček je res vstal zdrav, kača pa se je mrtva stegnila ob njegovih nogah....