»Kar koli vam reče, storite« (Jn 2,5).

Nekoč sem slišal, da je bil Jezus družaben človek, da se je rad veselil, dobro jedel in pil, da je bil rad v družbi veselih ljudi, se z njimi pogovarjal in razpravljal … Ker sem vzgojen v tradicionalnem okolju, ki je gostije in zabave obsojalo in jih prej imelo za greh kot za vrlino, najprej pomislim, da Jezus pač ni mogel biti tak, da bi hodil po zabavah in gostijah, kjer bi se družil z veselimi ljudmi.

Pa vendar me evangeljsko poročilo o Jezusovi navzočnosti na svatbi v galilejski Kani vedno znova razveseli. S svojo navzočnostjo in s svojim prvim znamenjem, ki ga je tam storil, ko je vodo spremenil v vino, je dal Jezus odločitvi ženina in neveste, da gresta na skupno življenjsko pot, posebno mesto – njuno odločitev je povzdignil v zakrament. Če zanj ta dogodek ne bi bil pomemben, se vabilu gotovo ne bi odzval in gotovo ne bi tam razodel svojega veličastva.

S kakšnimi občutki prebiram ta odlomek danes, ko smo S...