ZADETEK V POLNO ...

Ob obletnici množičnih pobojev v Kočevskem rogu sta bila letos komemorativna govorca nadškof Anton Stres in prvič tudi premier Borut Pahor. Besede so tekle predvsem o spravi in odpuščanju. Toda poboj več kot deset tisoč ljudi, slovenska Srebrenica, ostaja še naprej trpki memorial predvsem sorodnikov žrtev. Mnogi, če ne celo večina, s tem nima pravzaprav nič. Pač, predsednik države Danilo Türk je bil po pisanju medijev malce nejevoljen, ker ga niso povabili. Povsem deplasirano vprašanje.

Pri tej največji tragediji ne gre za listo govornikov na žalnem srečanju, temveč za njegovo mesto v sodobni slovenski državi. Premier Pahor je resda izrekel, da »vzemimo temne strani naše zgodovine za žalosten spomin in opomin«. Toda kako naj jih vzamemo? –Preprosto s tem, da država prevzame tragični dogodek za del kolektivnega spomina, in to tako, da ta mračni dan razglasi za denimo dan nacionalne žalosti. Dan torej, ki se ne dogodi samo na moriščih,...