V mapi mojega razreda je skoraj za vse dijake potrdilo oz. dokazilo o nadarjenosti. Ko prebiram ta dokazila, me vedno bolj moti njihova dikcija. Npr.: Dokazilo o odkriti nadarjenosti. Potrjujemo, da je bil x y … identificiran kot nadarjen učenec. In kaj me pri tem moti? Predvsem to, da ne piše, za kaj je dijak nadarjen. Če namreč govorimo o nadarjenih nasploh, potem imamo na drugi strani nenadarjene otroke. Torej lahko ljudi razdelimo v dve kategoriji: nadarjeni in nenadarjeni. (Le kako se počutijo tisti učenci, ki po odhodu iz osnovne šole ne dobijo potrdila, da so nadarjeni?)

Tako razvrščanje ni prijazno, ni v skladu s sodobnim pogledom na človeka, še najmanj pa s krščanskim razumevanjem bližnjega. Vsak bližnji mi je najprej skrivnost in ga ni moč ujeti v prav nobene kalupe in ocene. Vsak, prav vsak je poklican na ta svet s posebno nalogo, za katero ga je Bog obdaril z njemu lastnimi talenti. In zato je vsak obdarjen...