Napisala je obsežno pismo (10 strani) s tresoco roko, kakor gre takim, ki se bližajo stotemu letu starosti. Ob razglasitvi mucenca Lojzeta Grozdeta za blaženega ji neka notranja sila ni dala miru. Morala je izpovedati, kar že dolgo nosi v srcu.

S. Silvestra Hanžel (rojena v Buckovcih pri Ljutomeru) je bila misijonarka v Paragvaju, v mestu Asuncion je petdeset let poucevala (45 let je bila ravnateljica na raznih šolah in višja predstojnica sester usmiljenk). Ob 80-letnici življenja in 50-letnici prihoda v Paragvaj ji je šolsko ministrstvo za njeno prosvetno delo podelilo zlato odlicje. Takrat je na uredništvo Družine prispelo njeno pismo, v katerem je med drugim zapisala: »Domovine ni mogoce pozabiti, ceprav sem jo zapustila pri osemnajstih letih, tudi dragih domacih ne moreš pozabiti. V družini nas je bilo trinajst otrok vsi smo se raztepli po svetu (Avstrija, Nemcija, Francija) jaz 'desetnica' sem morala 'romati po svet' (Zagreb, Beograd, BiH, Buenos Aires, Parag...