Brat in sestra sta nam podarjena podobno kot Božja beseda in evharistija. Ne le, da je nekdo ob nas, ampak da je ta resnični Božji dar za življenje in povabilo k novim odnosom. S kakšnim veseljem je sveti Frančišek sprejel prvega redovnega brata. Spoznal je, da je Gospod poskrbel zanj in mu poslal tovariša ter zvestega prijatelja, ki ga je potreboval.

Jezus je povedal, da kdor sprejme njegovega poslanca, sprejme njega samega (Lk 9,46–48). On prebiva v krščenih, je v vsakem človeku, še posebno v stiskanih in trpečih. Kar naredimo tem ljudem, naredimo Jezusu (Mt 25,31–46). Zato tudi ne moremo ljubiti Boga, če ne ljubimo bratov in sester. Ti niso le moralna obveza, ampak kraj in odnos, kjer moremo uresničiti svojo ljubezen in sami sebe. Zveličani bomo po delih bratske ljubezni in zlasti po skrbi za uboge. Paolo Orlando je naslikal Jezusa kot usmiljenega Samarijana, ki poskrbi za človeka, ki je padel med razbojnike. Sveti Tomaž pravi, da z dejanji ljubezni do bližnjega na neki...