»Učitelj, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?«
(Lk 10,25).

Vprašanje učitelja postave – »Kaj naj storim, da dosežem večno življenje?« – odpira pomembne teme našega krščanskega življenja. Eno izmed njih je tole: ali je večno življenje dar od Boga ali tudi sad človekove volje in zato našega napora?

V prvem berilu smo povabljeni, da poslušamo glas Boga. Kar hitro se mi zgodi, da poslušam, a ne slišim. Gledam, pa ne vidim. Kako je to mogoče? Da prav(ilno) slišim, je potrebna tišina, molk, zbranost. V pomoč mi je lahko samoten kraj, a ni nujno, saj tudi sredi množice lahko gojiš tišino ter zbranost srca. Kdaj najdemo čas, da se ustavimo in pogledamo vase, ko pa smo ‚zasuti‘ s številnimi stvarmi, skrbi, sestanki in načrtovanjem? Boriti se je treba za take trenutke ‚oaze miru‘! Če izgubim ‚kompas‘ v odnosu do Boga, ga bom izgubil tudi v odnosu do sebe, bližnjega in do stvarstva.

Vprašanje, kdo je moj bližnji, je še danes aktualno. Ne samo, kdo...