Prijateljica se je pred dobrim letom upokojila in imela kup načrtov, kaj vse bo v pokoju počela. Vse tisto, za kar ni bilo časa, ko je morala hoditi v službo. Zelo rada tudi bere in neznansko se je veselila, da bo lahko veliko brala.

Potem pa so se kar kmalu po upokojitvi začele težave z očmi in morala je na operacijo. Nekaj dni je bila v bolnišnici, potem pa je morala zaradi operacije očesa, ki je počasi, zelo počasi okrevalo, popolnoma spremeniti način življenja. Več kot štirinajst dni je morala ležati samo na trebuhu, tudi vso noč, pa tudi podnevi je smela biti pokonci samo nekaj ur. Z branjem seveda ni bilo nič. Lahko je poslušala radio in premišljevala. Priznam, da sem se takrat od nje zelo veliko naučila. Neverjetno, kako se je spoprijela s svojim novim stanjem, ki ga ni niti malo predvidela, kaj šele načrtovala. V tistem času sva se tudi veliko pogovarjali.

Njeni dnevi so naenkrat po...