Tisti, ki praznujemo in romamo, se vzpenjamo na vrhove naših gora, tisti, ki se družimo, ljubimo smeh in šale, zato se nam je v teku stoletij nabralo velikansko število pregovorov (zbirka teh pregovorov šteje 5624 enot), tisti, ki pojemo vesele pesmi, da nas družijo. Pesmi, ki se pojo, sežejo globlje, so lepše – kajti »besedilo brez melodije je kot svetloba brez sence, kot telo brez duše«.

Koliko sklenjenih rok je privabila samo ptujskogorska Marija v šestih stoletjih, odkar stoji tam njeno svetišče, in so se jih v naših dneh spominjali ptujskogorski romarji. Marija, samo da si tudi Ti naša, slovenska Božja mati, da te lahko imenujemo ptujskogorska, svetogorska, gosposvetska, višarska, turniška, strunjanska. K brezjanski letno poroma domnevno čez 300.000 slovenskih rojakov, vsaj 800 duhovnikov letno mašuje pri njeni milostni podobi. Starotrška, čenstohovska, karmelska, mariaceljska, medžugorska (k njej poroma letno pol milijona vernikov), trsat...