»Seveda sem Slovenec! Ponosen Slovenec! Scela Slovenec!« Z jasno besedo v prijetnem beneškem narečju v hipu razblini pomislek o narodnosti skrbnika priljubljenega svetišča na tromeji, kjer se že 650 let zbirajo Slovenci, Italijani in Nemci. »Resda vse življenje živim in delam na italijanskem ozemlju, v videmski škofiji, a moje korenine so slovenske. Fašizem mi je vzel slovenski priimek Matevčič in ga prevedel v Mateucig – takrat sem bil star osem let –, ni mi pa mogel vzeti slovenskega srca, slovenske duše.«

Dionizij Matevčič je zadnjih dvanajst let rektor svetišča na Svetih Višarjah, kamor na leto priroma okrog 110 tisoč romarjev. »Tukaj Božja Mati združuje tri narode in moja ‘naloga’ je, da v in okrog svetišča ustvarjam ozračje povezanosti v različnosti. Skrbim, da so romarji takorekoč iz vse Evrope nagovorjeni pri vsaki maši v slovenščini, italijanščini, nemščini in furlanščini. Da smo pri Mariji kot ena velika družina.«
<...>