Pouka je konec in že se pred nami razgrinja belina nepopisanih strani počitniških dni. Ta je za nekatere nevzdržna praznina, ki jo zapolni le adrenalinski vrtiljak novosti, za druge je seznam skrbno obdelanih pričakovanj in načrtov, za tretje mandat mode, za nekatere pa razkošje, ki si ga ne morejo privoščiti.

Ko pomislimo na počitnice, pogled samodejno usmerimo k cilju. Kam bomo šli? Kaj bomo videli? Na katero plažo bomo šli? Gremo v tujino? Bomo v hotelu ali apartmaju? Daleč od morja? Redkeje pa se pogled ozre na pot. Počitnice niso zemljepisno, temveč časovno pogojene. Pričnejo se doma. Prvi znak zanje je ta, da se mami in atiju ne mudi v službo, otrokom pa ni treba v šolo. Vsi smo postavljeni pred izziv srečanja. Po letu pehanja za raznimi obveznostmi smo naenkrat obdarjeni s prostim časom, ki pa naj bi bil čas za nas same in čas za druge. Dejstvo je, da velikokrat ne vemo, kaj naj s tem časom naredimo, bojimo se te navidezne praznine in jo takoj skušamo zapolniti z akt...