Praznični govori
Praznični govori
Tudi govori ob državnih proslavah so lahko scensko zanimivi. Takšen vsaj je bil govor podpredsednika Državnega zbora Franca Cukjatija. Ne samo zaradi vsebine, predvsem zaradi »ozadja, scene«, ki so jo sestavljali sedanji ministri (mimogrede, kje so poslanci, ko so v DZ slavnostne seje?). Ob prvem delu govora bi dala evro za misli ministrov, v nadaljevanju so njihove obrazne mimike povedale več kot Cukjati. Neverjetno, kako hitro so se prepoznavali v govoru, na koncu nekateri še vljudnega aplavza niso zmogli. Ob tem sem se vprašala, le kdo je bil scenarist, ki ga je najel Cukjati, da mu je uspelo govor še ilustrirati. Predsednik Turk kljub priznanemu scenaristu s svojim govorom ni uspel, ni bilo ozadja obrazov povabljenih gostov, pa še slabo ga je bilo slišati. Od vsega so bile najbolj zanimive topovske salve in zvonjenje s cerkvenimi(!) zvonovi pred njegovim prihodom na prizorišče. Govor pa, kot je zapisal kolumnist Crnkovič, »dolgočasno bodrilen...