Največkrat bi želeli biti pri vsem, kar počnemo, veliko hitrejši. Pa naj bo to gospodinjsko delo, poklicno delo ali kaj drugega. Biti hiter je vrlina in kdor ne zna biti hiter, spada tako rekoč med drugorazredne ljudi. Vsaj tako razmišljajo mnogi ljudje, dokler so zdravi in mladi. Potem, z leti, pa pride trenutek, ko se tudi te vrline malo zasučejo in naša lestvica vrednot se malo spremeni. Pravzaprav se mora spremeniti, če hočemo zadovoljno živeti.



Prijateljica mojih let je bila v življenju pri vsem vedno zelo hitra. Pred dobrim letom se je upokojila in počasi so se začele nabirati težave. Najteže je občutila spremembo na očesni mrežnici, ki ji je odvzela vid na enem očesu skoraj v celoti. Ko se je pripravljala na operacijo, so ji poslali pisna navodila, na kaj vse bo morala paziti po operaciji. Ena največjih sprememb je bilo zanjo gotovo odkritje počasnosti. Naučiti se bo morala vse delati bolj počasi, kar ji bo seveda zagota...