Bila je lepa pot
Vsaj trudil sem se …
Nad vsem pa je ljubezen

Zdaj že toliko dni živi tu, na tem otoku sredi otoka, v miru frančiškanskega samostana, kjer tišina postane zvečer kar otipljiva. Ko zadnja ladjica odpelje vse, ki so prišli gledat otoček, muzej in cerkev – morda je med turisti tudi kakšen romar, ki pride molit k Vnebovzeti v starodavni cerkvi – ko vsi odidejo, poletni vrvež potihne in vse se spremeni.

Kot da pajčolan miru plava v poletnem večeru nad borovci in velikanskimi lovorji, ko utihnejo še ptice in se nebo zagrne v mrak, da pripravi kuliso za svetlobo zvezd.

Brez teme ni nič, zvezde so nad nami tudi podnevi, pa jih zasenči naše malo sonce. Potrebujemo skrivnostno temo noči, da bi videli zvezdnato razkošje vesoljnega prostranstva, v katerem krožimo okoli svoje osi. Na prvem preizkusu za astronavte baje najprej preverijo, ali mladenič lahko vidi zvezde pri belem dnevu ali se mu to zdi nemogoče. Pravijo, da tistih, ki se jim...