Sveti Viljem iz Vercellija, opat

Vzrok za to, da je Viljem hitro dozorel, je prav gotovo to, da je že zelo zgodaj izgubil starše. S petnajstimi leti se je odločil za redovništvo, a mu nobena od obstoječih oblik ni popolnoma ugajala. V svojem iskanju primernega načina redovnega življenja se je podal na romanje v Kompostelo, zatem pa nameraval obiskati še Sveto deželo. A do tja nikoli ni prišel. Na poti se je najprej za dve leti ustavil na gori Serico, kjer je poskusil živeti samotarsko življenje, pa so ga od tam »pregnali« ljudje, ki so ga, potem ko je ozdravil slepega ubožca, imeli za čudodelnika. Odpravil se je v pristaniško mesto Brindisi, kjer se je nameraval vkrcati na ladjo za Palestino. Tu pa je srečal svetega Janeza iz Matere, ki je prav tako iskal primeren način in kraj samostanskega življenja. Med njima se je spletlo trajno prijateljstvo. Janez je Viljemu odsvetoval pot v Sveto deželo, saj lahko tudi na drugačen...