Franc Pivk, župnik iz Vipave

Na teološko-pastoralni šoli sem izvedel, da laže sprejme Boga za očeta nekdo, ki je imel ljubečega, skrbnega očeta. Mislim, da nekako podobno velja tudi za duhovnike. Vsaj mene je življenje ob zgledno skromnem in zavzetem vipavskem župniku, g. Francu Pivku, pozitivno zaznamovalo za vse življenje!

Sobotni večer je. Medtem ko doma spremljamo začetek olimpijskih iger v Albertvillu, se odpravim v cerkev. Ko vstopim, me v njej pričakata le dva: Jezus v tabernaklju in vi, gospod Pivk, v spovednici. Tako kot vsako soboto, vsak prvi petek in ob nedeljah pred jutranjo sveto mašo. Že leta in leta. Usmiljeni pastir, ki tolaži in spodbuja svoje ovce, a je hkrati buden in skrben, ko je potrebno udariti po mizi in povedati jasno besedo. V srednji šoli ste nam pri mladinskem verouku dejali: »Glede aidsa je stvar zelo preprosta: kdor bo ostal povezan z Bogom, kdor bo živel po Božjih zapovedih in nauku Cerkve, le ta bo obstal!« S polno glavo šolskih...