Prihodnji teden se bomo ob državnem prazniku spet spominjali osamosvojitve. Pri tisočpetstoletnem narodu, ki ima šele devetnajst let spet svojo državo, je spomin na njen pomen več kot umesten. Takrat smo doživeli svoj kairós, svoj pravi trenutek. V sebi smo začutili dovolj energije, da smo kot zrel subjekt stopili na pot samostojnega življenja, da smo to samostojnost primerno branili ter jo tudi notranje in mednarodno utrdili. Navzoči v vseh mednarodnih ustanovah in na vidnih mednarodnih srečanjih, ne nazadnje na športnih, smo uspešno predsedovali Evropski zvezi. A za tem smo v dobrem letu doživeli padec, ki ni posledica zgolj mednarodne gospodarske krize. Vzrok je kje drugje. Kot da bi izgubili kompas ... Marsikaj v naši republiki danes ne teče tako, kot so v svojem času in v svojih državah govorili grški in rimski klasiki (Periklej, Ciceron ...). Naša republika (»res publica«, zadeva vseh) ni tisto, kar bi vsem državljanom pomenilo solidno skupno življenje. Zdi se, k...