Po objavi referendumskih rezultatov je nekdanji predsednik države pohitel z izjavo, da »bi odgovorna politika zdaj, po končanem referendumu, ne smela govoriti o tem, kako je slovenski narod razklan, temveč poskrbeti, da ne bo tako, in pripraviti vse argumente, s katerimi bomo nastopili pred arbitražo«. Na prvi pogled je videti, da Kučanova izjava vsaj v enem delu ne drži. Vsaka količkaj odgovorna politika bi morala, ko gre za tako državotvorno vprašanje, kot je vprašanje meje, od vsega začetka skrbeti za potrebno stopnjo političnega soglasja (denimo dvotretjinsko večino v parlamentu), ne pa da se je samovšečno spustila v igrico, imenovano tiha diplomacija, potem pa ob razcepljenosti politike in razdeljenosti stroke odgovornost za dokončno in nepreklicno odločitev preložila na ramena razdvojenih volivcev. Za nameček je referendumski rezultat, ki je bil za mišjo dlako bolj naklonjen potrditvi kot zavrnitvi arbitražnega sporazuma, razglasila za zmago razuma, kar implicitno pomeni, da j...