Blažena Mihelina Malatesta iz Pesara, spokornica

Mihelina je bila s svojim plemenitim poreklom »zaznamovana« že ob rojstvu, saj ji je bilo »usojeno« gosposko in brezskrbno življenje. K temu je pripomogla tudi njena zunanja lepota. Po šegi tedanjega časa so jo starši komaj dvanajstletno poročili z mladim velikašem iz znane italijanske rodbine Malatesta. Kljub poroki iz koristi in mladoletnosti je bil njun zakon srečen. Po nekaj letih je Mihelina rodila sina Pardina in zdelo se je, da je njena sreča popolna. Bila je sicer dobra in usmiljena do ljudi, podpirala je reveže, a bolj zato, ker ji je bilo všeč, da so jo hvalili in občudovali. Po osmih letih zakona pa se je s smrtjo moža njeno življenje popolnoma spremenilo. V trenutku je spoznala, kako nebogljena je v resnici in kako minljiva je posvetna sreča. V njej se je počasi začela prebujati pristna vera, njena dobrodelnost je postajala resnična. Ni pa si še znala predstavl...