Iz predavanja beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja ob prazniku Marije Pomočnice na Rakovniku

Danes želim in hočem biti malo drzen. Naš Lojze se ne more primerjati z drugimi našimi kandidati za svetništvo, za oltar oziroma z našimi blaženimi. Pri njem ne morete uporabiti značilni »incipit«: »rojen v pobožni in zgledni družini«, »starši so ga krščansko vzgajali« ... itd. Ne! On je kot človeško bitje na neki način sad tiste nepremišljene, a dobrohotne dolenjske nature, ki se bolj prepušča čustvom in trenutnosti kakor pa razumu in modrosti.

Lojze se je torej rodil kot zunajzakonski otrok; je tu; sprejet kot nebodigatreba in vsakdo ga ima pravico brcati kakor motečo kotrljajočo se umazano žogico.

Večkrat ga dobesedno zapirajo – kot živinče – v hlev med krave, svinje ali kokoši! Vendar je sok dolenjskih gričev v njem prebudil neke vrste zdravilno trmo, upor, nezlomljivo iskanje lastneg...