Tisti ljudje, ki bežijo pred Bogom v ateizem, obremenjeni s krivdo, mislijo na Boga samo kot na tistega, ki kaznuje. Svetopisemska besedila desete nedelje med letom pa usmerijo našo pozornost k Bogu, ki nas rešuje.

Prvo berilo (1 Kr 17,17–24) govori o rešitvi tako, da spregovori o čudežnem ozdravljenju otroka, ki »že ni več dihal«. Božje orodje je bil prerok Elija, ki je tedaj stanoval v prvem nadstropju njihove hiše. Materi so prišli na misel težki grehi, ki jih je storila v preteklosti. Premišljevala je: kaj če ni prerok prišel stanovat k njim samo zato, da bi jo za njene nekdanje težke grehe kaznoval z usmrtitvijo otroka. Besede, s katerimi je to povedala preroku, kažejo, da je kričala.

V Novi zavezi Jezus izrecno zavrne tak način razmišljanja. Konkretna bolezen ali nesreča ni kazen za greh. Vsi grehi brez ljudi pa so kaznovani, toda to kazen vzame nase Jezus, ki zato skesanim ljudem odpušča. Če smo res skesani, smo svobodni in z ljubeznijo pripravljeni za svoj...