spomini duhovnikov na zaporniška leta, ko niso smeli maševati


Preludij
Dolnji Logatec, 5. 6. 1947, telovo. Prvo noč v zaporu sem dobro, zares dobro spal. Dvanajst nas je v sobi.

Zvonovi … Petje, vedno glasnejše. Pohitijo k oknu, ki gleda na ulico … Rešetke … Vendar se skozi steklo vidi procesija. Danes je telovo. Tudi sam grem k oknu. Zares, vidi se mimohod. Gre prav mimo te gostilne. Deklice v belem posipajo cvetje. Vidim tudi duhovnika pod nebom, nosi Najsvetejše. Pokaže se in izgine. Zvonovi neprestano zvonijo. Svečano. Govorim s kolegi, pogovarjamo se. Tudi pri nas je tako, reče nekdo. Stalno mi je pred očmi procesija. V očeh in v duši. Stalno mi v ušesih odzvanja petje in sam prepevam evharistične himne, ki jih je sv. Tomaž sestavil za današnji praznik: Pange lingua, Adoro Te devote, Lauda Sion Salvatorem … Vse to znam na pamet. O Gospod, kako preproste himne, a kako polne vsebine, tople, čeprav dogmatične!
br. Ivo Pera...