To pismo pišem na več kot šestokilometrski poti iz Slovenije v Stuttgart. Na srečo sem uspel najti voznika, zato lahko pišem tudi med vožnjo v avtu. Moja sobota pred praznikom Sv. Trojice: prihod v Slovenijo v zgodnjih jutranjih urah, opoldanski krst na Dravskem polju blizu Ptuja in mladinska glasbena maša Pesem tisočerih zvonov, ki sem jo ob sedmih zvečer daroval skupaj z župnikom Markom Veršičem v prepolni župnijski cerkvi v Šmarjah pri Jelšah. Od zgodnjih jutranjih nedeljskih ur pa z jeklenim konjičkom hitim k svoji skupnosti, ki se na zadnjo majsko nedeljo veseli redne slovenske nedeljske maše, sklepa šmarnic in koncerta Marijinih pesmi po maši ob 16.30.

Preden sem začel pisati, sem prebral zadnji dve številki Družine, binkoštno (št. 21) in zadnjo (št. 22), ki je izšla za praznik Sv. Trojice. Razveselil sem se obeh, prve ne le zato, ker mi urednik ni črtal ali spremenil niti besedice v dveh prispevkih, ki sem jih za to številko napisal o drugem ekumenskem shodu v Münchn...