Krščanski Bog je vsepričujoč, je vseviden, je vseveden, je vseljubeč. A je tudi, če smemo tako reči, vsefantastičen: je Bog neskončne fantazije. Sicer si ne bi bil zmislil, da bo po vnebohodu ostal na zemlji v koščkih snovi iz moke in vode, v koščkih kruha ali, kot se glasi lepa grška beseda, v evharistiji.

(Poleg katoličanov jo sprejemajo tudi pravoslavni in delno anglikanci, protestanti pa so glede vere v Kristusovo navzočnost razdeljeni. Toda če je kaj nedvoumnega v evangeliju, v evangeliju Kristusu najbližjega apostola Janeza, je napoved evharistije.) Seveda kristjan nikjer ne gre tako radikalno preko svojih čutil, vida, tipa in okusa, kakor ob hostiji.

Vera v nevidno nikjer ne pride zanj bolj v poštev kakor pri tem zakramentu. A vera je vera, ni videnje.

Saj so se zgodili in se še dogajajo evharistični čudeži, kakor je pokazal p. Nadrah. A sicer je tisti košček »pobožanstvenega« kruha popolnoma izpostavljen usodi organske materije: lahko razpade, spl...