Kakšno dogajanje, kakšne brezobzirne razmere! V luči krize se nam prihodnost razkriva kot problem, kakršnega še ni bilo; približno takšna, nepredvidljiva, je sicer prebrisana logika zgodovine, ki nas v vsakem novem obdobju zna prestrašiti, morda zato, da bi se teže upirali njenim novostim, ki bodo šele prišle. A v naši »mirnodobni« zgodovini se razvoj najbrž še ni znašel pred tolikšno oviro, tj. strašljivim občutkom, da se sesiplje vrednostni sistem več kot dvatisočletne grške in krščanske kulture, saj se je zgodovinski človek, opremljen z vrhunskimi tehnološkimi dosežki, po vsem videzu znebil velikih nalog in raje le izbira, preizkuša in nasilno širi meje užitka, v ta namen pa cinično podira vse, kar je doslej gradilo našo človeško identiteto: etiko, moralo, vero, narod, jezik, umetnost, politiko, spoštovanje zemlje in sočloveka samega. Posledica je vedno večja duhovna praznina, ki ob rastoči eksistenčni ogroženosti ustvarja oziroma napoveduje stiske brez konca.

Krize spr...